S potujočo razstavo Društva Pleteršnikova domačija iz Pišec, ki nam jo je nesebično odstopila učiteljica Rut Zlobec, smo počastili spomin na prof. Maksa Pleteršnika ob 100-letnici njegove smrti. Razstava prikazuje delo in življenje velikega slovenskega jezikoslovca ter nam posreduje vpogled v dejavnosti omenjenega društva. Maks Pleteršnik se je zapisal v zgodovino slovenskega naroda s svojim najpomembnejšim delom: Slovensko-nemškim slovarjem.
Maks Pleteršnik
Maks Pleteršnik, rojen leta 1840 v Pišecah, je postal ključna figura v slovenskem jezikoslovju. Po končani gimnaziji v Celju je nadaljeval študij klasičnega jezikoslovja in slavistike na Dunaju, kjer je izkazal izjemno predanost in spretnost. Njegova akademska pot je bila zaznamovana z odličnimi dosežki, kar ga je hitro pripeljalo do službe.
Leta 1863 je začel svojo pedagoško pot kot gimnazijski suplent, najprej v Mariboru in nato v Celju. Kasneje je prejel odlok za službovanje v Kranju, a kmalu zatem je bil premeščen v novo ustanovljeno mesto za slovenščino na gimnaziji v Gorici. Sledila je selitev v Trst, kjer je ostal do leta 1871, ko je bil premeščen na lastno prošnjo na gimnazijo v Ljubljano.
V Ljubljani je ostal do svoje upokojitve leta 1900. Med študenti je bil izjemno cenjen in spoštovan. Po upokojitvi se je vrnil v svoj rodni kraj, kjer je aktivno sodeloval v lokalni skupnosti. Njegova predanost je bila nagrajena z viteškim križcem Franc Jožefovega reda ob upokojitvi.
Medtem ko je bil cenjen zaradi svojega pedagoškega dela, pa je Pleteršnik zaslovel predvsem kot tvorec prvega Slovensko-nemškega slovarja. To ambiciozno delo je prevzel leta 1883 in zanj zbral gradivo ter ga urejal kar dvanajst let. Slovar je izšel leta 1895 in postal temeljni vir za razumevanje slovenskega jezika.
Poleg svojega jezikoslovnega dela je bil Pleteršnik tudi aktiven član družbene skupnosti. Leta 1912 je prejel naziv častnega meščana Ljubljane, kar je bil dodaten dokaz njegovega ugleda in vpliva. Umrl je leta 1923 v Pišecah, kjer je bil rojen.
Na njegovem spominskem kamnu je zapis: “Dal narodu je svojemu zaklad, odkril bogastvo mu slovenskega jezika.” Ta stavek povzema dediščino in prispevek Maks Pleteršnika k slovenskemu jezikoslovju in kulturi.
